Fizioterapija pri otrocih s posebnimi potrebami, kot je avtizem, ali pri otrocih z zamikom v razvojnih mejnikih, ima ključno vlogo pri spodbujanju motoričnih, senzoričnih in socialnih sposobnosti.
Glavni cilji fizioterapije v teh primerih so:
- izboljšanje mišične moči in koordinacije,
- stabilizacija trupa in izboljšanje ravnotežja,
- spodbujanje funkcionalnih gibov (kot je hoja, plezanje, lovljenje žoge),
- izboljšanje zavedanja telesa (telesna shema),
- zmanjšanje napetosti v mišicah ali prekomerne hipotoničnosti.
Fizioterapija se vedno prilagodi posamezniku. Pri otrocih z avtizmom se pogosto uporablja tudi igriva terapija, ki upošteva njihove senzorne potrebe in ohranja pozornost.
Kaj je terapija s konji in zakaj jo uporabljamo pri avtizmu?
Terapija s konji, znana tudi kot hipoterapija, je izjemno učinkovita metoda, ki se uporablja pri otrocih z motnjami avtističnega spektra (MAS), motnjami gibanja, motoričnim zaostankom in senzornimi izzivi.
Ključne prednosti terapije s konji so:
- izboljšanje ravnotežja in koordinacije,
- uravnavanje mišičnega tonusa,
- spodbujanje senzorne integracije (skozi gibanje, dotik, ravnotežje),
- izboljšanje socialnih interakcij (konj je varen »posrednik«),
- zmanjševanje tesnobe in izboljšanje čustvene regulacije.
Gibanje konja spodbuja nevrološke povezave v otrokovih možganih, kar vodi v boljšo obdelavo informacij. Otroci z avtizmom, ki imajo pogosto tudi tike ali nenadne gibe, lahko ob konju razvijejo večjo sposobnost nadzora svojega telesa.
Obtežena odeja – ali res pomaga?
Obtežena odeja je terapevtski pripomoček, ki se uporablja za izboljšanje telesne in čustvene regulacije. Vsebuje enakomerno porazdeljeno težo (zrna, steklene kroglice ipd.), ki nudi globok pritisk na telo – ta stimulira proprioceptivne receptorje in deluje pomirjujoče.
Najpogosteje se uporablja pri:
- otrocih z avtizmom,
- otrocih z ADHD,
- posameznikih z anksioznostjo,
- pri motnjah spanja,
- za pomirjanje tikov.
Globok pritisk izboljša zaznavanje telesa, zmanjša stres in pomaga pri samoregulaciji. Starši pogosto poročajo o boljšem spanju otrok in manjšem številu epizod senzornega preobremenjevanja.
Kaj storiti, če otrok kaže zaostanek v razvojnih mejnikih?
Razvojni mejniki so tipične sposobnosti, ki jih otrok dosega pri določenih starostih – kot so sedenje, hoja, govor, socialna interakcija. Če otrok pri več zaporednih obiskih pri pediatru ali fizioterapevtu ne dosega pričakovanih mejnikov, je potreben multidisciplinaren pristop:
- Fizioterapija za spodbujanje grobe motorike.
- Delovna terapija za izboljšanje finih motoričnih in senzoričnih sposobnosti.
- Logopedska obravnava, kadar so prisotne težave z govorom.
- V določenih primerih tudi terapija s konji ali terapija z živalmi.
- Domače okolje z uporabo strategij, kot so rutine, obtežene odeje, strukturirane igre ipd.
Zgodnja obravnava je ključna za zmanjševanje razvojnega zaostanka in omogočanje vključitve otroka v socialno okolje.
Zakaj so tiki pogosto spregledan simptom?
Tiki so nenadni, ponavljajoči se gibi ali zvoki, ki jih oseba težko nadzoruje. Pogosti so pri otrocih, zlasti v obdobju med 5. in 10. letom starosti, vendar se lahko pojavijo tudi kot spreml
- nenadnih glasov ali besed.
jajoči simptom pri avtizmu, TOURETTOVEM sindromu, ali kot posledica stresa in senzorne preobremenjenosti.
Pomembno je, da starši ne spregledajo:
- nehotenega mežikanja,
- trzanja obraza ali ramen,
- Če so tiki pogosti in vplivajo na otrokovo vsakdanje delovanje, se svetuje posvet z nevrologom, psihologom in fizioterapevtom, ki lahko oceni tudi morebitne senzorne disfunkcije.
Kako najučinkovitejše pomagati?
Čeprav se izrazi, kot so avtizem, tiki, zamik razvojnih mejnikov ali senzorne motnje pogosto slišijo zastrašujoče, je pomembno vedeti, da obstajajo učinkoviti pristopi za podporo otrokom. Kombinacija strokovnih terapevtskih pristopov – od fizioterapije, terapije s konji, do uporabe obteženih odej – predstavlja upanje in opolnomočenje tako za otroke kot njihove starše.
Zgodnje prepoznavanje, razumevanje in podpora lahko naredijo razliko v kakovosti življenja otroka in celotne družine.