Hoja po prstih je vzorec hoje, pri katerem otrok hodi po prstih na nogah ali nogah in ni stika pete s tlemi.
Kaj pomeni hoja po prstih?
Hoja po prstih je vrsta hoje, pri kateri je oseba večinoma ali stalno na prstih. Natančneje, pride do spremembe vzorca hoje: obremenitev je skoncentrirana predvsem ali izključno na sprednji del stopala, zadnji del stopala pa prejme obremenitev v omejenih količinah oz. za omejeno obdobje stopenjskega cikla ali pa ga sploh ne prejme. Pogosto se zgodi, da se otrok dvigne na prste predvsem pri težjih motoričnih aktivnostih, oziroma ob teku.
Hoja na prstih je precej pogosta pri majhnih otrocih, v začetni fazi samostojne hoje. Pogosto se dogaja, da so trenutki ko se otrok dvigne na prste, kot da bi se želel spočiti, spremeniti vzorec in se nato spet spustijo na celo stopalo.
V večini primerov se ta težnja postopoma zmanjšuje z rastjo, dokler ni dosežen normalen vzorec hoje, običajno do starosti 2 let, včasih nekoliko kasneje. Vendar pri otrocih, starih 3 leta in več, hoja po prstih ni primerna in je celo za razvoj škodljiva. Lahko je povezana z nevrološko nezrelostjo ali zdravstvenim stanjem . Na srečo je več kot 90 % teh primerov mogoče zdraviti s konzervativnimi možnostmi zdravljenja in operacija ni potrebna.
Kakšni so vzroki hoje po prstih?
Glavni vzroki za hojo po prstih so lahko živčno-mišične, ortopedske in vedenjske motnje.
NEVROLOŠKI VZROKI
Nevrološki vzroki so pogosti vzroki za hojo na prstih, ki so posledica spastičnosti ali hipertonusa mečnih mišic. V to skupino sodijo ljudje, pri katerih je v anamnezi perinatalna možganska poškodba (cerebralna paraliza) ali spastičnost..
Druge nevrološke slike (spinalni disrafizem, spina bifida occulta itd.), ki vključujejo šibkost sprednjih mišic noge (anteriorne tibialne mišice, mišice iztegovalke prstov na nogi), lahko povzročijo “spuščeno stopalo”. To stanje je treba razlikovati od hoje po prstih, saj je stopalo v fazi zamaha v ekvinusu zaradi nezmožnosti mišic nog, da dvignejo stopalo. Hipotonija je lahko tudi eden od vzrokov.
ORTOPEDSKI VZROKI
Med ortopedske vzroke za hojo po prstih spadajo prirojene deformacije stopal, pri katerih so stopala deformirana v plantarni fleksiji (ekvinusno stopalo), praviloma s pridruženimi drugimi komponentami deviacije (varus, supinacija in addukcija).
VEDENJSKE MOTNJE
Hoja po prstih je lahko povezana z več vedenjskimi motnjami (predvsem avtizmom, pa tudi komunikacijskimi motnjami, ADHD, motnjami učenja itd.).
IDIOPATSKA HOJA NA PRSTIH
Večina otrok začne hoditi pri 12 do 16 mesecih s stopali plosko na tleh. Vendar pa obstajajo otroci, ki namesto tega začnejo hoditi po prstih. Ta vzorec običajno izgine v treh do šestih mesecih po učenju hoje.
Idiopatska hoja na prstih je, ko otrok še naprej hodi po prstih po tretjem letu starosti. Pogosto bodo stali z nogami na tleh, pri hoji ali teku pa bodo raje na prstih. Vzrok za to je pogosto slabše ravnotežje, slabša bilateralna koordinacija in slabše obvladovanje svojega telesa med različnimi motoričnimi aktivnostmi. Za kompenzacijo le tega otroci pogosto uporabijo hojo po prstih.
Skrajšana Ahilova tetiva je lahko nato posledica stalne hoje po prstih. Lahko pa je vzrok za le to. Saj le ta ne omogoča stopalu primernega položaja na podlagi.
Mečne mišice se združijo na dnu meča in se skupaj pripenjajo preko Ahilove tetive na petnico.
Najpogostejši vzrok hoje po prstih je torej skrajšana Ahilova tetiva. Skrajšanje Ahilove tetive je lahko prirojeno (s tem se je otrok rodil), v tem primeru potem po navadi ni težava samo v Ahilovi tetivi, ali pridobljeno (zaradi načina hoje v prvih mesecih in kasneje). Nekateri starejši otroci, ki hodijo po prstih, lahko to že počnejo iz navade, saj je to bil glavni način hoje v preteklosti.
HOJA PO PRSTIH PRI AVTIZMU
Hoja po prstih se pogosteje pojavlja pri otrocih z Motnjo avtističnega sprektra. Je tudi ena od zgodnjih znakov avtizma, vendar ni nujno, da če bo otrok hodil bo prstih, bo imel tudi diagnozo avtizma. Vzroki za tako pogosto hojo po prstih pri motnji avtističnega spektra, niso jasni. Vendar pa je najpogostejša povezava- težave s senzornimi sistemi. Veliko otrok z avtizmom ima težave s senzorno integracijo ter z predelavo različnih senzornih dražljajev. Imajo torej lahko povečano ali zmanjšano toleranco za različne senzorne dražljaje. Eden izmed vzrokov je lahko nepravilno delovanje vestibularnega sistema oziroma nepravilna predelava dražljajev. Vestibularen sistem je odgovoren za zagotavljanje povratnih informacij možganom o našem gibanju, položaju in orientaciji v prostoru. Kar torej otroku oteži koordinacijo telesnih gibov in lahko rezultira v hoji po prstih. Otroci s senzoričnimi težavami, povezanimi z vestibularnim sistemom, se drugače zavedajo položaja svojega telesa in se med hojo na prstih počutijo stabilizirane. Drugi vzrok, še pogostejši, je težava na taktilnem sistem. Taktilni sistem je odgovoren za predelave dražljajev o občutku na telesu. Otroci z avtizmom so po navadi izredno občutljivi na različne materiale in teksture. Občutljivost se lahko kaže tako na rokicah v smeri, da ne marajo umazanih, lepljivih ali pokrih rokic, ter na nogicah. Torej je hoja po prstih lahko posledica preobčutljivosti in izogibanju stika s podlago. Kadar hodijo po prstih je stik s podlago toliko manjši, kot če je na podlagi celo stopalo.
KAKŠNE SO POSLEDICE HOJE PO PRSTIH?
Hoja po prstih ni fiziološka hoja, je kompenzacija zaradi določenega vzroka. In vsaka kompenzacija ima lahko posledico. Starši in strokovni delavci ob oceni torej opažajo številne posledice in stanja, ki se zgodijo zaradi hoje po prstih.
- Zmanjšano ravnotežje,
- porušena koordinacija,
- težave pri nošenju čevljev,
- težave pri udeležbi na športnih ali drugih rekreacijskih dejavnostih,
- prisotnost bolečin (ne nujno samo na stopalih, tudi v kolkih in hrbtenici),
- težave pri hoji po peti (hoja z dvignjenimi prsti na nogah).
KAKŠNI SO NAČINI ZDRAVLJENJA?
Zdravljenje hoje po prstih je predvsem odvisno od starosti otroka. Pri otrocih starih od 2 do 5 let, ki zmorejo stopit s peto na podlago je zdravljenje v začetku vedno nekirurško. Nekirurško zdravljenje zajema raztezne in krepilne vaje, opazovanje, opornice ali mavčenje. Optimalno je, da se najprej naredi pregled pri fizioterapevtu, saj je hoja po prstih v 90% primerov rešljiva brez kirurškega posega. Kirurško zdravljenje pride v poštev kadar hoja po celem stopalu ni več možna. V tem primeru zdravnik priporoči kirurški poseg za podaljšanje Ahilove tetive. Podaljšanje tetiv bo izboljšalo obseg gibanja in omogočilo optimalnejšo podporo stopala in stik s podlago.
RAZTEZNE IN KREPILNE VAJE ZA OTROKE
Raztezanje mečnih mišic:
Ko otrok leži na hrbtu ali sedi, držite otrokovo stopalo v roki. Z rahlim pritiskom upognite stopalo navzgor proti otrokovi glavi. Ko začutite odpor, zadržite 15 sekund, zamenjajte noge in ponovite raztezanje.
Raztezanje mečnih mišic in stegenske mišice:
Ko otrok leži na hrbtu ali sedi, z nasprotnim kolenom pokrčenim ali ravno na tleh, dvignite otrokovo nogo z ravnim kolenom, dokler ne začutite upora . Zadržite 15 sekund, zamenjajte noge in ponovite raztezanje.
Sedi, da stoji
- Otrok naj sedi na otroškem stolu.
- Roke položite pod njihova kolena in zmerno pritiskajte navzdol kot znak, da bodo pete ostale na tleh (vaš pritisk je samo stimulus, kaj od otroka želite)
- Otrok naj vadi vstajanje, pri tem pa naj drži pete na tleh.
- Naredite to vajo zabavno tako, da igrate igro daj pet, pihate mehurčke, posegate po predmetih, delate pred ogledalom ali pojete pesmi.
Kaj še lahko počnete?
- Hoja po klancu navzgor.
- Hoja po neravnih površinah, kot je igrišče, pesek, mivka, kamenčki ali gozdnate površine.
- Hoja samo po petah. Prste na nogah ves čas držite od tal.
- Bownova terapija
- Hoja po vseh štirih (medvedja hoja).
- Počepi
- Žabji skoki